Novoletnih praznikov si praktično ne moremo predstavljati brez sarme. Ker je sarma  narejena iz kislega zelja, se zelo prileže, če smo malo “mačkasti” po prekrokani  noči. Načinov za pripravo sarme je zelo veliko. Razlike so že pri mesu. Ali bomo sarme nadevali z mešanim mletim mesom (goveje in svinjsko meso) ali samo z govejim mesom, nekateri pa uporabljajo recimo mešanico jagnjetine in govedine. Razlike so tudi pri uporabi riža, ki ga primešamo mesni masi. Pri tem nimamo v mislih samo količinskih razlik ampak tudi to kakšen riž vmešamo (surov, na pol kuhan ali pa že v celoti kuhan riž).

Tudi velikost sarm se razlikuje med kuharji.  Nekateri sarme precej nadevajo, tako da so res velike, drugi pa imajo radi manjše sarme v katere dajo samo 1 žlico mesnega nadeva, da se okusi bolj zelje kot meso. Tudi pri zavijanju sarme so velike razlike. Izkušeni kuharji svetujejo, da je bolje odstraniti trši in debelejši del peclja, ki ga vsebuje vsak zeljni list, saj se bodo sarme tako lažje zavile.

Kot nam je vsem jasno, so okusi zelo različni. Zelje je kislo, to vemo, toda tudi glede kislosti zelja so lahko velike razlike. Tisti, ki ne maraj preveč kislega zelja, le-tega pred uporabo večkrat sperejo. Nekateri kuhajo sarmo najprej vodi kakšne pol ure, da zelje pusti kislino, nato odlijejo to kislo vodo stran in se šele nato lotijo priprave prave omake za sarmo. Sarmo se splača narediti v večjih količinah. Najboljša je vedno naslednji dan po kuhanju. Če jo pa že enkrat delamo, se jo splača narediti toliko, da jo bomo jedli še vsaj 2x ali 3x. Sarmo lahko seveda tudi zamrznemo in pojemo kdaj kasneje. Glede na to, da vsebuje mleto meso, pa vam bi priporočali, da jo pojete prej kot v 90 dneh, če jo imate v zamrzovalni skrinji.