Pri obrezovanju dreves odstranite najprej vse veje, ki rastejo navzdol, proti sredini drevesa ali ki se križajo z drugo vejo. Ko teh vej ni več na poti, se oddaljite od drevesa in si ga dobro oglejte. Cilj pri obrezovanju dreves je imeti enakomerno razporejene veje, ki se razprostirajo v prijetnem, fraktalnem vzorcu iz središča. Za več informacij o obrezovanju in podiranju dreves kliknite tukaj: https://www.lesjezlato.si/.
V kolikor opazite več vej, da tekmujejo za prostor med seboj ali če opazite da dva ali več vej rastejo iz enega samega mednožja pod ozkim kotom ali iz različnih točk, vendar vzporedno, pri čemer ena lebdi nad drugo, je potrebno takšne veje razredčiti vendar vse razen ene, pri čemer je potrebno pri obrezovanju ohraniti vejo z najbolj zdravim videzom in najboljšim mednožnim kotom (približno kot 2 uri ali 10 ur od središča drevesa). Problem vej, ki imajo širše kote je namreč ta, da se lahko zlomijo, ko so obremenjene s sadjem. Ožji koti pa običajno vodijo do rasti grmičevja in plodov, ki so previsoki za trganje. Manjše kot so veje, bližje so lahko druga drugi.
V času obrezovanja dreves je priporočljivo pustiti nedotaknjene srednje močne mešane vejice. Poganjek je 30-40 cm dolga vejica, ki po celi osi nosi cvetove. Na njih se razvijejo srednje veliki do majhni plodovi. Najpogostejša napaka pri obrezovanju sadnih dreves je odstranjevanje poganjkov, ki po svoji legi in videzu ne sodijo v predstavo o izgledu krošnje sadnega drevja. Pomembno se je tudi zavedati, da lahko premočno obrezovanje rezultira v bistvenem zmanjšanju listnate površine. Priporočljivo je, da v kolikor nimamo dovolj znanja o obrezovanje dreves, le-ta postopek prepustimo strokovnjaku, ki bo vse ljubiteljske sadjarje naučil, kako pravilno obrezovati drevesa in kako poskrbeti za čim večjo rodnost drevesa.
Ena izmed idej pri obrezovanju dreves je ta, da obrežemo najbolj zunanje veje drevesa, tako da postanejo veje ko zrastejo krajše in debelejše, namesto da bi bile dolge, bolj gibljive a hkrati tudi veliko bolj lomljive. Takšen način obrezovanja aktivira rast nižje v drevesni krošnji, kar vpliva na manjša a bolj rodovitna drevesa.